Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Obeležujemo ga vsako leto tretji petek v novembru, osrednji dogodek dneva slovenske hrane pa je tradicionalni slovenski zajtrk.
Dan slovenske hrane
Dan slovenske hrane obeležujemo od leta 2012 vsak tretji petek v novembru.
Glavni namen obeležitve je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.
Zakaj lokalno pridelana hrana?
Je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost.
Zaradi bližine proizvodnje se zanjo lahko uporablja manj aditivov, kot so na primer konzervansi in barvila, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.
Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti in zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane.
Z izbiro lokalne hrane ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.
V okviru dneva slovenske hrane poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, v katerega so vključeni slovenski vrtci, osnovne šole ter druge institucije oz. javni zavodi.
Tradicionalni slovenski zajtrk
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednji dogodek dneva slovenske hrane, ki so ga v vrtcih in osnovnih šolah v sedanji obliki in na nacionalni ravni oz. vseslovenskem obsegu prvič izvedli leta 2011. Že prej pa so ga na pobudo Čebelarske zveze Slovenije izvajali v mnogih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Projekt je z leti prerasel v vseslovenski dogodek, ki zaživi vsak tretji petek v novembru in se iz osnovnih šol širi tudi v različne druge ustanove.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z ostalimi partnerji vsako leto povabi vzgojno-izobraževalne in druge javne zavode, ki sami pripravljajo hrano, gostinsko-turistično dejavnost, trgovce in trgovske verige in tudi vso ostalo zainteresirano javnost, da še posebej na dan slovenske hrane pri sestavi jedilnikov dajejo prednost lokalni oziroma slovenski hrani.
S projektom obveščamo, izobražujemo in ozaveščamo učence, pa tudi širšo javnost, o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalne oziroma slovenske hrane, pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo.
Za doseganje postavljenih spodbujamo, da na dan izvedbe Tradicionalnega slovenskega zajtrka, učenci izvedejo še čim več različnih spremljajočih dejavnosti kot so npr. naravoslovni dnevi oziroma dneva dejavnosti na temo zdrave prehrane, kmetijstva, čebelarstva, ali svetovnega dneva čebel. Zajtrk sestavljajo živila: kruh, mleko, maslo, med in jabolko, ki so bila pridelana oziroma predelana v Sloveniji.
Shema šolskega sadja in zelenjave
Šolska shema je ukrep skupne kmetijske politike EU, ki otrokom v osnovni šoli in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave. Obvezni spremljevalni izobraževalni ukrepi povezujejo otroke s kmetijstvom in spodbujajo zdravo prehranjevanje.
Predstavitev šolske sheme EU
Glavni element šolske sheme je razdeljevanje dodatnega brezplačnega obroka sadja in zelenjave otrokom v izobraževalnih ustanovah.
Ostali elementi šolske sheme so spremljevalni izobraževalni ukrepi, spremljanje, vrednotenje učinkov in obveščanje javnosti.
Namen in cilj
Namen šolske sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave pri otrocih s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati prehranske navade otrok. Prehranske navade se oblikujejo v otroštvu, vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se izvaja ta shema, pa imajo pri tem velik pomen. Šolska shema naj bi pripomogla k ustavitvi naraščanja pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki sta eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa.
Šolski eko vrt
Ogromno otrok danes vse več časa preživi v računalniških svetovih, neposrednega stika z naravo in tudi s pridelavo hrane pa imajo vse manj.
Otroci, ki živijo na podeželju ali celo na kmetijah, pa pogosto ne vedo, kako lahko hrano pridelujemo ekološko.
Vizija programa Šolski ekovrt je vsem otrokom omogočiti neposredno izkušnjo pridelave hrane v sodelovanju z naravo in izkušanje z vsemi čuti.
Nameni programa Šolski ekovrt so:
- spodbuditi oblikovanje šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji in njihovo vključevanje v pouk in vzgojo otrok,
- oblikovanje dejavne mreže šolskih ekovrtov, ki omogoča izmenjavo izkušenj in dobrih praks,
- spoznavanje ekološke pridelave in permakulture,
- spoznavanje celovite kakovosti ekoloških živil, ki vključujejo prehransko polnovrednost ter okoljske in socialne vidike.
Šolski ekovrt je tudi čudovita popestritev šolske okolice in zanimiv učni poligon za otroke – spoznavanje rastlin, pridelkov, vrtnih prebivalcev, procesov v naravi, kot tudi rokovanje z orodjem in zemljo.
