Jakob Aljaž – duhovnik, domoljub, planinec in glasbenik
Letos obeležujemo dve pomembni obletnici, povezani z velikim Slovencem – Jakobom Aljažem, po katerem se imenuje tudi naša šola. Mineva namreč 180 let od njegovega rojstva in hkrati 130 let od postavitve legendarnega Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Jakob Aljaž, duhovnik, domoljub in velik ljubitelj slovenskih gora, je s svojim dejanjem močno zaznamoval narodno zavest. Z nakupom vrha Triglava in postavitvijo stolpa je jasno pokazal, komu pripada ta simbol naroda. Aljažev stolp še danes stoji kot ponosni varuh slovenske identitete in poguma – opomnik, da so tudi preprosti ljudje z vizijo lahko ustvarjalci zgodovine.
Jakob Aljaž se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro kot četrti izmed šestih otrok v revni kajžarski družini. Že v otroštvu je kazal izredno nadarjenost in uporniški značaj. Po osnovni šoli v Smledniku je šolanje nadaljeval v ljubljanski gimnaziji, kjer je kot mlad dijak že preizkušal meje družbenih norm – s svojim pevskim kvartetom je na zaključni prireditvi v slovenščini zapel pesem Naprej zastava Slave, kar je sprožilo škandal in mu menda odvzelo nagrado za nadarjenost.
Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer je sprva študiral klasične jezike, vendar se je po očetovi smrti, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in velike domotožnosti, vrnil v Ljubljano in se vpisal v bogoslovje. Leta 1871 je postal duhovnik in najprej služboval kot kaplan v Tržiču. Kasneje je bil župnik na Dobravi pri Kropi, največji pečat pa je pustil kot župnik na Dovjem, kjer je služboval kar 38 let – vse do smrti leta 1927.
Aljaž ni bil zgolj cerkveni mož. Bil je tudi nadarjen glasbenik, zborovodja in skladatelj. Uglasbil je številne pesmi, med njimi danes že ponarodelo Oj, Triglav, moj dom, ki je postala neuradna himna slovenskih planincev. Bil je tudi prvi, ki je v slovenščino prevedel božično pesem Sveta noč. Njegova glasba ni bila le umetniški izraz, temveč tudi sredstvo za utrjevanje narodne zavesti med Slovenci.
Kot navdušen planinec se je zavedal pomena slovenskega jezika in kulture v slovenskih gorah, ki so jih takrat vse bolj prevzemali nemški planinski krogi. Kot odgovor na ponemčevanje je leta 1895 za en goldinar kupil vrh Triglava in na njem dal postaviti znameniti Aljažev stolp – simbol narodne pripadnosti in ponosa. Sledili so še drugi pomembni projekti: koča in kapela na Kredarici, Aljažev dom v Vratih ter spodbujanje slovenskega planinstva na splošno. Sam je Triglav osvojil trinajstkrat, Kredarico pa kar petindvajsetkrat.
Čeprav se je Aljaž na začetku duhovniške poti vključil tudi v politično delovanje kot zagovornik narodne sloge, se je kasneje osredotočil predvsem na kulturno in duhovno prebujanje naroda. Bil je ljudski župnik, priljuden, hudomušen in neustrašen – znan je tudi po tem, da se je nekoč sam povzpel na zvonik, da bi preveril delo predragega krovca.
Umrl je 4. maja 1927 na Dovjem, kjer je tudi pokopan. Njegovo življenje in delo ostajata navdih številnim generacijam Slovencev. Spomin nanj ohranjajo številna obeležja: stolp na Triglavu, doprsni kip na Kredarici, spominske plošče na rojstni hiši in planinskih postojankah, Aljažev dom v Vratih ter jubilejni kovanci v njegovo čast.
Jakob Aljaž je bil človek z jasnim poslanstvom – ohraniti slovenstvo v besedi, pesmi in gorah. Njegov pogled s Triglava še danes nagovarja slehernega obiskovalca slovenskega očaka, da ne pozabi, kdo smo in kam sodimo.