Projekt Zdrava šola se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter izvaja preizkušene programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja za učence, učitelje in starše.
V ta projekt smo se vključili v 2023 in se zavezali, da bomo upoštevali cilje evropske mreže zdravih šol na načine:
1. Aktivno bomo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.
2. Skrbeli bomo za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učitelji med seboj ter med učenci.
3. Potrudili se bomo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
4. Vse učence bomo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bodo oblikovali raznovrstne pobude.
5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja
6. Skrbeli bomo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
7. Skrbeli bomo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta zdravstvene vzgoje.
8. Aktivno bomo podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev.
9. Upoštevali bomo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
10. Upoštevali bomo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
11. Sodelovali bomo s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji.
12. Vzpostavili bomo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bo dejavno podprla pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
Pri izvedbi projekta bomo sodelovali z NIJZ-ja in zdravstvenih institucijami Slovenske mreže zdravih šol.
Vodja: Medeja Sedlar
V projekt Eko šole smo se vključili v letu 2024. Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Vsako leto najuspešnejšim šolam podeljujemo mednarodna priznanja – zelene zastave. To je tudi edino javno in mednarodno priznanje slovenskim šolam za okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi kriteriji FEE (Foundation for Environmental Education).
CILJI EKOŠOLE:
- vzgoja otroka in mladostnika, da skrb za okolje in naravo postane del življenja,
- uvajati vzgojo in izobraževanje za okoljsko odgovornost,
- spodbujati in krepiti kreativnost, inovativnost ter izmenjavo idej,
- učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija)
- povezovati okoljska vprašanja z ekonomskimi in socialnimi,
- razvijati pozitivne medsebojne odnose
- sodelovati pri preprečevanju in odpravi revščine,
- vzgajati in izobraževati za zdrav način življenja v zdravem okolju,
- povezovati ekošole v Sloveniji, EU in širše.
Spletna stran projekta: http://www.ekosola.si/
Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Obeležujemo ga vsako leto tretji petek v novembru, osrednji dogodek dneva slovenske hrane pa je tradicionalni slovenski zajtrk.
Dan slovenske hrane
Dan slovenske hrane obeležujemo od leta 2012 vsak tretji petek v novembru.
Glavni namen obeležitve je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.
Zakaj lokalno pridelana hrana?
Je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost.
Zaradi bližine proizvodnje se zanjo lahko uporablja manj aditivov, kot so na primer konzervansi in barvila, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.
Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti in zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane.
Z izbiro lokalne hrane ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.
V okviru dneva slovenske hrane poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, v katerega so vključeni slovenski vrtci, osnovne šole ter druge institucije oz. javni zavodi.
Tradicionalni slovenski zajtrk
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednji dogodek dneva slovenske hrane, ki so ga v vrtcih in osnovnih šolah v sedanji obliki in na nacionalni ravni oz. vseslovenskem obsegu prvič izvedli leta 2011. Že prej pa so ga na pobudo Čebelarske zveze Slovenije izvajali v mnogih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Projekt je z leti prerasel v vseslovenski dogodek, ki zaživi vsak tretji petek v novembru in se iz osnovnih šol širi tudi v različne druge ustanove.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z ostalimi partnerji vsako leto povabi vzgojno-izobraževalne in druge javne zavode, ki sami pripravljajo hrano, gostinsko-turistično dejavnost, trgovce in trgovske verige in tudi vso ostalo zainteresirano javnost, da še posebej na dan slovenske hrane pri sestavi jedilnikov dajejo prednost lokalni oziroma slovenski hrani.
S projektom obveščamo, izobražujemo in ozaveščamo učence, pa tudi širšo javnost, o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalne oziroma slovenske hrane, pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo.
Za doseganje postavljenih spodbujamo, da na dan izvedbe Tradicionalnega slovenskega zajtrka, učenci izvedejo še čim več različnih spremljajočih dejavnosti kot so npr. naravoslovni dnevi oziroma dneva dejavnosti na temo zdrave prehrane, kmetijstva, čebelarstva, ali svetovnega dneva čebel. Zajtrk sestavljajo živila: kruh, mleko, maslo, med in jabolko, ki so bila pridelana oziroma predelana v Sloveniji.
Shema šolskega sadja in zelenjave
Šolska shema je ukrep skupne kmetijske politike EU, ki otrokom v osnovni šoli in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave. Obvezni spremljevalni izobraževalni ukrepi povezujejo otroke s kmetijstvom in spodbujajo zdravo prehranjevanje.
Predstavitev šolske sheme EU
Glavni element šolske sheme je razdeljevanje dodatnega brezplačnega obroka sadja in zelenjave otrokom v izobraževalnih ustanovah.
Ostali elementi šolske sheme so spremljevalni izobraževalni ukrepi, spremljanje, vrednotenje učinkov in obveščanje javnosti.
Namen in cilj
Namen šolske sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave pri otrocih s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati prehranske navade otrok. Prehranske navade se oblikujejo v otroštvu, vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se izvaja ta shema, pa imajo pri tem velik pomen. Šolska shema naj bi pripomogla k ustavitvi naraščanja pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki sta eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa.
Šolski eko vrt
Ogromno otrok danes vse več časa preživi v računalniških svetovih, neposrednega stika z naravo in tudi s pridelavo hrane pa imajo vse manj.
Otroci, ki živijo na podeželju ali celo na kmetijah, pa pogosto ne vedo, kako lahko hrano pridelujemo ekološko.
Vizija programa Šolski ekovrt je vsem otrokom omogočiti neposredno izkušnjo pridelave hrane v sodelovanju z naravo in izkušanje z vsemi čuti.
Nameni programa Šolski ekovrt so:
- spodbuditi oblikovanje šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji in njihovo vključevanje v pouk in vzgojo otrok,
- oblikovanje dejavne mreže šolskih ekovrtov, ki omogoča izmenjavo izkušenj in dobrih praks,
- spoznavanje ekološke pridelave in permakulture,
- spoznavanje celovite kakovosti ekoloških živil, ki vključujejo prehransko polnovrednost ter okoljske in socialne vidike.
Šolski ekovrt je tudi čudovita popestritev šolske okolice in zanimiv učni poligon za otroke – spoznavanje rastlin, pridelkov, vrtnih prebivalcev, procesov v naravi, kot tudi rokovanje z orodjem in zemljo.
Ta svet je lep,
če nekomu nekaj daš.
Ta svet je lep,
če nekoga rad imaš,
če stisneš roko komu,
ki ga kaj boli.
Ta svet je lep,
če si človek do ljudi.
(Tone Pavček)
V vzgojno izobraževalnem procesu smo učitelji, pedagogi, specialni pedagogi in mnogi drugi, ki vstopajo v kontakt z učenci, zelo pomembni. Ne samo, da učence naučimo veliko koristnih učnih snovi, jih naučimo brati in pisati ter računati, ampak kot pomembni drugi zmoremo učencem ponuditi mnogo več. Velikokrat pozabimo na pomembnost razvijanja čustvene in socialne pismenosti v šolah.
Na šoli že drugo leto poteka projekt Varno in spodbudno učno okolje. Namen projekta je krepiti čustveno in socialno pismenost pri naših učencih. V okviru projekta pri učencih razvijamo naslednja pomembna področja: samozavedanje, samouravnavanje, odgovorno sprejemanje odločitev ter odnosne spretnosti in socialno zavedanje.
Prepričani smo, da so to pomembne veščine, ki bodo učencem pomagale v vsakdanjem življenju.
Ekipa VSUO
Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj se je v tem šolskem letu vključila v projekt Vključujoča šola – vključujoč fizični prostor. V triletnem razvojnem projektu pod vodstvom ZRZŠ bomo sledili sodobnim pedagoškim spoznanjem pri zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja ter udeleženosti in razvoju vsakega posameznika.
Vključevanje je kompleksen proces, ki zajema različne dejavnike. Med ključne spadajo:
- strategije formativnega spremljanja,
- razvoj spodbudnega, psihološko varnega učnega okolja,
- vključujoče vodenje, čustveno in socialno opismenjevanje,
- ustvarjanje in delovanje v učeči se skupnosti.
Za doseganje ciljev naloge bo Zavod RS za šolstvo za izobraževanje učiteljev, za usmerjanje in v podporo organiziral spletne seminarje, strokovne pogovore z učitelji in ravnatelji, predstavitve dobrih praks in mreženje med strokovnimi delavci. V aktivnosti razvojne naloge bodo vključeni strokovni delavci različnih področij.
Na šoli si prizadevamo pri učencih razvijati strpnost in sprejemanje drugačnosti, zato preko različnih dejavnosti v okviru projekta Korak k Sončku izvajamo aktivnosti in delavnice, ki se nanašajo na spoznavanje in sprejemanje drugačnosti ter osveščanje in integracijo oseb z oviranostjo. V letošnjem šolskem letu v projektu sodelujemo drugo leto, med učenci in učitelji je projekt zelo dobro sprejet. Projekt organizira Zveza Sonček.
Cilji projekta so:
- pri učencih razvijati sprejemanje in razumevanje vsakršne drugačnosti,
- seznanjanje strokovnih delavcev v vrtcih ali šolah z razvojnimi značilnostmi in posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami otrok z invalidnostmi,
- medsebojno druženje in preprečevanje diskriminacije,
- ustvariti primerno socialno klimo za vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v redne oblike varstva in izobraževanja.
Nekaj izvedenih aktivnosti:
1. Z mlajšimi učenci smo preko različnih tematskih slikanic spoznavali drugačnost, različnost. Spoznavali smo, da smo lahko prijatelji, čeprav smo si tako različni. Pomagamo si, čeprav imamo radi različne stvari in imamo različne sposobnosti.
Spoznavali smo kaj imamo skupnega z ljudmi, ki se srečujejo z različnimi boleznimi in težavami. Preko prebranih knjig smo tako spoznavali osebe s cerebralno paralizo, osebe z invalidnostjo, otroke, ki se srečujejo z različnimi težavami kot so albinizem, avtizem, diskalkulija, sladkorna bolezen, disleksija, Downov sindrom, hiperaktivnost, slepota, gluhota, jecljanje …
Naučili smo se, da smo vsi dragoceni prav takšni, kot smo. Namesto, da se bojimo medsebojnih razlik, se o njih poučimo, da jih lahko razumemo.
Pogovor o drugačnosti je zelo dragocen, saj so učenci ugotovili, da je vsak izmed nas malo drugačen od drugih, da vsak nekaj zna, kakšne stvari pa tudi ne. Tako lahko pomagamo drug drugemu.
2. Ob svetovnem dnevu Braillove pisave smo spoznavali kako berejo slepe osebe. Med drugim smo preko igre spoznali, da slepe osebe svet opazujejo z drugimi čutili, da ni prijetno hoditi v popolni temi in da je zelo težko risati v temi. Spoznavali smo tudi pripomočke slepih in slabovidnih oseb ter se seznanili, kako se lahko premikajo po mestu, kako si lahko izposodijo knjige, kako se učijo v šoli in kakšna dodatna izobraževanja imajo, da so samostojni.
Učenci so se spomnili, da je Braillova pisava tudi na embalažah zdravil, semaforji so opremljeni z zvočnim opozorilom, … Ugotavljali smo tudi, kje vse so lahko slepi ljudje uspešni in katerih poklicev zaradi slepote ne morejo opravljati.
3. Spoznavali smo svet občutkov. V prazno škatlo so dali različne predmete, ki so predstavljali npr. šolo, likovni pouk, morje, zimo ali šport (temo so predhodno izžrebali). V škatlo so izrezali luknjo in jo z blagom pokrili, da je lahko nekdo potisnil roko v luknjo in otipal predmete. Nato je vsak učenec na list papirja zapisal, kaj misli, na katero temo so vezani predmeti.
4. Ob mednarodnem dnevu gluhonemih smo spoznavali kako se sporazumevajo gluhe in gluhoneme osebe, naučili smo se tudi zakretati otroško pesmico.
5. Obisk slabovidne osebe
Obiskala nas je Darja, ki ima že od najstništva diagnozo multiple skleroze. Na eno oko slabo vidi, na drugo pa je oslepela. Darja nas je prišla pogledat v 1.razred. Malo nam je povedala o svojem življenju in pokazala pripomočke, s katerimi si olajša vsakdanjik. Pokazala nam je posebno belo palico, ki jo uporabljali slepi in slabovidni. Poskusili smo posebno povečevalno steklo in z njim poskusili nekaj prebrati. Pokukali smo tudi skozi poseben daljnogled, ki zelo poveča sliko. Povedala je, da ima tudi na telefonu prilagojeno pisavo, knjige težko bere, pomaga si z bralnikom. Spoznali smo tudi razlike med slepoto in slabovidnostjo.
6. Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize smo z učenci spoznavali kaj je cerebralna paraliza in s kakšnimi težavami se soočajo otroci (in odrasli) s cerebralno paralizo. Dejavnost je temeljila na razvijanju strpnosti, medsebojnega spoštovanja in sožitja.
Učenci so pridobili tudi nova znanja o prirojenih in pridobljenih poškodbah možganov, velik poudarek pa smo namenili tudi skrbi za svojo varnost in zdravje – preventivi pred nezgodnimi poškodbami glave.
7. Športni dan v sodelovanju s Sončkom – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije (4. in 5. razredi). Skupaj smo igrali košarko, odbojko in balinanje. Otroci so ohranili lepe spomine na ta dan in spoznali drobtinico življenja invalidov.
8. Obisk parašportnikov Darka Đurića in Tije Vrhovnik
Obiskal nas je Darko Đurić, vrhunski športnik in svetovni prvak v plavanju. Spremljala ga je Tija Vrhovnik, nekdanja članica ŽNK Radomlje in nepogrešljiva članica slovenske ženske reprezentance v odbojki sede. Darko, ki se je rodil brez obeh nog in roke ter Tija, rojena brez ene roke, sta učencem devetega razreda predstavila svoje začetke v športu in gotovo ovrgla nekaj predsodkov o gibalno oviranih osebah. Ljubezen do športa in motivacija za gibanje je namreč skupna prav vsem športnikom, pot k uspehu pa najdejo tisti z jasnimi cilji. Devetošolci so se ob Tijinem usmerjanju preizkusili v odbojki sede, drugošolci pa kasneje še v igrici sedečega podajanja žoge. Med dejavnostmi smo učitelji spodbujali dialog na temo inkluzije in sprejemanja drugačnosti.
9. Bontonček
Na šoli so bile izvedene tudi štiri delavnice na temo Bontonček. Obiskale so nas tri hendikepirane osebe z osebnimi asistenti iz Društva za teorijo in kulturo hendikepa (Društvo YHD). Delavnice so imeli učenci treh 6. razredov in enega 5. razreda.
Namen delavnice Bontonček je razvijanje samopodobe in sprejemanja drugačnosti, različnosti. Ko učenci spoznavajo različnosti v osebni izkušnji, krepijo zavest o samem sebi, svojih zmožnostih in osebnostnih lastnostih. S tem vplivamo tudi na boljšo samopodobo pri učencih, saj ozaveščajo, da nisi slab, če povsem ne ustrezaš nekim družbenim normam, ki jih narekujejo mediji, spletni vplivneži, moda itn. Delavnice so namenjene ozaveščanju o življenju hendikepiranih oseb in enakih pravicah vseh ljudi.
Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Obeležujemo ga vsako leto tretji petek v novembru, osrednji dogodek dneva slovenske hrane pa je tradicionalni slovenski zajtrk.
Dan slovenske hrane
Dan slovenske hrane obeležujemo od leta 2012 vsak tretji petek v novembru.
Glavni namen obeležitve je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.
Zakaj lokalno pridelana hrana?
Je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost.
Zaradi bližine proizvodnje se zanjo lahko uporablja manj aditivov, kot so na primer konzervansi in barvila, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.
Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti in zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane.
Z izbiro lokalne hrane ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.
V okviru dneva slovenske hrane poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, v katerega so vključeni slovenski vrtci, osnovne šole ter druge institucije oz. javni zavodi.
Tradicionalni slovenski zajtrk
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednji dogodek dneva slovenske hrane, ki so ga v vrtcih in osnovnih šolah v sedanji obliki in na nacionalni ravni oz. vseslovenskem obsegu prvič izvedli leta 2011. Že prej pa so ga na pobudo Čebelarske zveze Slovenije izvajali v mnogih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Projekt je z leti prerasel v vseslovenski dogodek, ki zaživi vsak tretji petek v novembru in se iz osnovnih šol širi tudi v različne druge ustanove.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z ostalimi partnerji vsako leto povabi vzgojno-izobraževalne in druge javne zavode, ki sami pripravljajo hrano, gostinsko-turistično dejavnost, trgovce in trgovske verige in tudi vso ostalo zainteresirano javnost, da še posebej na dan slovenske hrane pri sestavi jedilnikov dajejo prednost lokalni oziroma slovenski hrani.
S projektom obveščamo, izobražujemo in ozaveščamo učence, pa tudi širšo javnost, o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalne oziroma slovenske hrane, pomenu kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane ter njunem vplivu na okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih in racionalnem ravnanju z embalažo.
Za doseganje postavljenih spodbujamo, da na dan izvedbe Tradicionalnega slovenskega zajtrka, učenci izvedejo še čim več različnih spremljajočih dejavnosti kot so npr. naravoslovni dnevi oziroma dneva dejavnosti na temo zdrave prehrane, kmetijstva, čebelarstva, ali svetovnega dneva čebel. Zajtrk sestavljajo živila: kruh, mleko, maslo, med in jabolko, ki so bila pridelana oziroma predelana v Sloveniji.
Shema šolskega sadja in zelenjave
Šolska shema je ukrep skupne kmetijske politike EU, ki otrokom v osnovni šoli in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave. Obvezni spremljevalni izobraževalni ukrepi povezujejo otroke s kmetijstvom in spodbujajo zdravo prehranjevanje.
Predstavitev šolske sheme EU
Glavni element šolske sheme je razdeljevanje dodatnega brezplačnega obroka sadja in zelenjave otrokom v izobraževalnih ustanovah.
Ostali elementi šolske sheme so spremljevalni izobraževalni ukrepi, spremljanje, vrednotenje učinkov in obveščanje javnosti.
Namen in cilj
Namen šolske sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave pri otrocih s poudarkom na lokalni pridelavi ter izboljšati prehranske navade otrok. Prehranske navade se oblikujejo v otroštvu, vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer se izvaja ta shema, pa imajo pri tem velik pomen. Šolska shema naj bi pripomogla k ustavitvi naraščanja pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki sta eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa.
Šolski eko vrt
Ogromno otrok danes vse več časa preživi v računalniških svetovih, neposrednega stika z naravo in tudi s pridelavo hrane pa imajo vse manj.
Otroci, ki živijo na podeželju ali celo na kmetijah, pa pogosto ne vedo, kako lahko hrano pridelujemo ekološko.
Vizija programa Šolski ekovrt je vsem otrokom omogočiti neposredno izkušnjo pridelave hrane v sodelovanju z naravo in izkušanje z vsemi čuti.
Nameni programa Šolski ekovrt so:
- spodbuditi oblikovanje šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji in njihovo vključevanje v pouk in vzgojo otrok,
- oblikovanje dejavne mreže šolskih ekovrtov, ki omogoča izmenjavo izkušenj in dobrih praks,
- spoznavanje ekološke pridelave in permakulture,
- spoznavanje celovite kakovosti ekoloških živil, ki vključujejo prehransko polnovrednost ter okoljske in socialne vidike.
Šolski ekovrt je tudi čudovita popestritev šolske okolice in zanimiv učni poligon za otroke – spoznavanje rastlin, pridelkov, vrtnih prebivalcev, procesov v naravi, kot tudi rokovanje z orodjem in zemljo.
Projekt Turizmu pomaga lastna glava je celovit sistem organiziranega delovanja osnovnošolske mladine v turizmu. Vsebina projekta je vezana na raziskovanje turizma v domačem kraju, ugotavljanju možnosti za hitrejši razvoj in oblikovanje take ponudbe, ki bo vzpodbudila podjetništvo in trženje naravnih danosti ter tudi ostale ponudbe v vseh možnih oblikah.
Slovenska turistična organizacija je za leti 2024 in 2025 Umetnost in kulturo opredelila za nosilno temo slovenskega turizma. V dokumentu Smernice v podporo trženju tematike »Umetnost in kultura« za leti 2024 in 2025 so uvodoma zapisali: Odkrivanje drugih kultur je eden od najpomembnejših motivov obiskovanja novih destinacij. S krovno komunikacijsko temo UMETNOST IN KULTURA v letih 2024 in 2025 predstavljamo Slovenijo kot ustvarjalno destinacijo, ki ni le zelena in trajnostna, ampak tudi urbana in zgodovinsko vznemirljiva, s sodobno kulturno-umetniško produkcijo, prepoznavnimi festivali in privlačno kulturno dediščino
Sodelovanje na festivalu vključuje pisno predstavitev turističnega proizvoda – nalogo, izdelavo promocijskega spota in predstavitev na turistični tržnici.
Cilj je zasnovati in oblikovati celosten turistični produkt in ga predstaviti ob zaključku festivala.
Učitelja, ki v šolskem letu 2024 – 2025 sodelujeta v projektu: Anja Zupančič, Janez Rupar
Projekt razpisuje Turistična zveza Slovenije in je celovit sistem organiziranega delovanja osnovnošolske mladine v turizmu. Vsebina projekta je vezana na raziskovanje turizma v domačem kraju, ugotavljanju možnosti za hitrejši razvoj in oblikovanje take ponudbe, ki bo vzpodbudila podjetništvo in trženje naravnih danosti in ostale ponudbe v vseh možnih oblikah.
V šolskem letu 2023/2024 so učenci raziskovali na temo OKUSNI ZAKLADI: Lokalni kulinarični spominek s trajnostnim pridihom. Sodelujoči učenci so pripravili proseno kašo s figami, Prešernove fige, kranjsko klobaso s proseno kašo
Nalogo ter promocijski spot si lahko ogledate v spodnjih povezavah:
Program Mepi (Mednarodno priznanje za mlade) je mednarodni program z uradnim nazivom The Duke of Edingurh’s Award (imenuje se po ustanovitelju princu Phillipu)in se je pričel v Veliki Britaniji leta 1956. Trenutno deluje že v več kot 142 državah.
Na naši šoli smo program začeli izvajati v šolskem letu 2014/15. Naši najštevilčnejši in najuspešnejši Mepi generaciji doslej je v šolskem letu 2016/17 uspelo izvesti ogromno načrtovanih ciljev, 5 učencev je usvojilo bronasto stopnjo že v istem šolskem letu. Danes je med njimi kar nekaj »zlatnikov« (to pomeni, da so nadaljevali s programom v srednji šoli in uspeli doseči zlato stopnjo), ki z Mepijem še vedno nadaljujejo kot mentorji in voditelji odprav.
Poskusna odprava leta 2017: utrujeni, a zadovoljni s svojim dosežkom!
V šolskem letu 2021/22 se je za program opogumilo 5 devetošolcev.
Pripravljalni trening oktober 2021 – nabiramo kondicijo.
Orientacija je pomemben del programa.
In kaj je MEPI?
Je vsestranski program prostovoljnih, izobraževalnih, športnih in avanturističnih dejavnosti. Stremi po ravnotežju med fizičnim, duševnim in socialnim.
Je izredno učinkovit program za vse mlade od 14-25 leta starosti in ga je možno izvajati v katerikoli organizaciji, pripravljeni delati z mladimi.
Cilj je razvoj oz. nadgradnja osebnosti: samozavesti, (samo)spoštovanja, (samo)odgovornosti, vztrajnosti, predanosti, ciljni usmerjenosti, stanovitnosti, občutka za skupnost ipd. skozi neposredno udeležbo na štirih področjih (prostovoljno delo, odprave, veščine in rekreativni šport) in treh stopnjah (bronasta, srebrna, zlata), ki zahtevajo aktivno in predano udejstvovanje in napredovanje po lastnih zmožnostih.
Minimalna udeležba v programu je 6 mesecev za bronasto stopnjo, 12 mesecev za srebrno (ali 6 mesecev za tiste, ki so že dosegli bronasto priznanje) in 18 mesecev za zlato stopnjo (ali 12mesecev za tiste, ki so že dosegli srebrno priznanje).
Danes je v programu MEPI vključenih že več kot 9 milijonov mladih po svetu in na tisoče prostovoljcev, mlajših in starejših od 25 leta starosti, ki mladim pri tem pomagajo.
Več informacij lahko najdete v priponki.
Koordinatorica programa na šoli: Maja Pajntar
MEPI kvalifikacijska odprava 2022
V petek, 20. 5. 2022, so se Luka, Zarja, Ana, Kaja in Lana odpravili novi dogodivščini naproti. Opremljeni s težkimi nahrbtniki so svojo pot začeli na Brdu pri Kranju.
Na 2. kontrolni točki na Možjanci so imeli za seboj že kar nekaj ur hoje, pred seboj pa še pol poti. Vztrajnost je ena izmed vrlin letošnjih Mepijevcev in po počitku so se pogumno odpravili naprej.
Najtežji del odprave je bilo najti in doseči naslednjo kontrolno točko. Trenutek nepazljivosti in petkova pot se je podaljšala kar za dve uri! A ker so naši Mepijevci odločni in kondicijsko dobro pripravljeni, ni bilo dvoma, da bodo dosegli zastavljeni cilj. Našli so vrh Kope. Utrujeni pa strmem vzponu so potrebovali počitek.
Do tabora na Štefanji gori ni bilo več daleč. Samostojni in iznajdljivi Mepijevci so postavili so tabor, zakurili ogenj, čas je bil za večerjo in počitek.
Drugi dan je šlo vse kot po maslu. Vreme nam je bilo naklonjeno. S svojim znanjem orientacije so naši devetošolci uspeli najti vse kontrolne točke in na cilj prispeti celo uro prej, kot je bilo predvideno. Po zasluženem sladkanju s krofi in rogljički je sledila refleksija z vodjo in ocenjevalko kvalifikacijske odprave.
Mentorici sva zelo veseli in ponosni, da je vsem petim uspelo zaključiti ta velik izziv! Vseh pet bo osvojilo bronasto Mepi priznanje, kar je velik dosežek. Čestitamo našim brončkom!
Koordinatorica programa Mepi Maja Pajntar
V šolskem letu 2023-2024 smo se vključili v projekt Pasavček, ki poteka pod okriljem Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa AVP – Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V Sloveniji projekt poteka že od leta 2005.
Osnovni namen projekta Pasavček je spodbuditi dosledno in pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev in pripetost otrok med vožnjo.
V okviru projekta z učenci od 1. do 3. razreda izvajamo različne dejavnosti za ozaveščanje o varnosti v prometu in pomenu dosledne uporabe varnostnega pasu.
Pogovarjamo se o prometu v različnih situacijah, o pravilnem obnašanju v prometu kot pešec, kot sopotnik v avtu, o prometni varnosti. Spoznavamo tudi prometne znake in kako se obnašamo v različnih prevoznih sredstvih. Poseben poudarek namenjamo uporabi varnostnih pasov, uporabi otroških varnostnih sedežev in drugih pripomočkih za večjo vidnost in varnost v prometu.
Slogan projekta je Red je vedno pas pripet.
Nekaj utrinkov si lahko ogledate na slikah.
Lidija Hožič
TUTORSTVO
MEDVRSTNIŠKA POMOČ UČENCEM PRISELJENCEM IN DRUGIM UČENCEM
Mentorica: Andreja Longer
Na šoli učenci tutorji in mentor s pomočjo ostalih učiteljev, učencem priseljencem pomagajo pri vključevanju v novo okolje, kot »prevajalci«, nudijo pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog po pouku, navezujejo socialne stike, igranje različnih iger, branje knjig, vključevanje v šolski prostor in interesne dejavnosti… Tutorji svoje delo opravljajo prostovoljno, z veliko pripravljenosti in dobre volje. Pri tem se odrečejo delu svojega prostega časa, vendar pri nudenje pomoči tudi sami veliko pridobijo. Tutor skozi svoje delo razvija samopodobo, občutek lastne vrednosti ter spoznava kako pomemben je tudi za svojo okolico, družbo v kateri živi.
NAMEN TUTORSTVA :
učenje slovenščine, pomoč pri učenju vseh predmetov, spodbujanje komunikacije v slovenskem jeziku, socializacija priseljencev, aktivno vključevanje v šolski sistem in okolje, boljša samopodoba, občutek sprejetosti…Poudarek je na krepitvi slovenskega besedišča, branje, pisanje in učenje. Tutorstvo je namenjeno učencem od 1. do 9. razreda.
CILJI PROJEKTA:
1. Zagotoviti uspešno integracijo otrok priseljencev v novo okolje in preko tega prispevati k boljši kakovosti njihovega življenja, večjih možnostih razvijanja njihovih potencialov.
2. Preko aktivnosti prispevati k razvijanju medkulturnosti v šoli in družbi.
DRUGI CILJI:
- krepiti kompetence učencev priseljencev, da bi se uspeli hitro odzivati na spremembe v lokalnem okolju in s tem povečali možnost za premagovanje učnih težav zaradi nezadostnega znanja učnega jezika in razlik v šolskih sistemih ter programih izobraževanja,
- krepiti sodelovanje šole z družinami otrok priseljencev in družinami otrok priseljencev z lokalnim okoljem,
- usposobiti učence tutorje za zagotavljanje čim boljšega sodelovanja z učenci priseljenci,
- izboljšanje učnih rezultatov, odgovornost in pozitiven odnos do šole in družbe,
- spodbujanje učencev za učenje jezika in kulture novega okolja,
- krepitev enakosti in empatije,
- zaupanje v lastne sposobnosti,
- pomoč pri reševanju težav, spodbujanje, svetovanje v stiski.
Neposredne vzgojno-izobraževalne aktivnosti z otroki
| Ime aktivnosti | Opis vsebine |
| Nabor tutorjev in učencev priseljencev. | Usklajevanje z učitelji razredniki, svetovalno službo in mentorjem |
| Priprava soglasij za tutorje in prejemnike. | Izpolnjevanje obrazca, ki gre staršem v podpis. |
| Predstavitev programa učencem tutorjem. | Učitelj učencem razloži kakšen je način dela, kakšne so prednosti in kje so lahko težave…. |
| Medsebojno spoznavanje tutorjev in tutorandov. | Aktivnosti za prijetno in spodbudno spoznavanje tutorjev in priseljencev. |
| Navodila in pomoč pri izvajanju tutorstva. | Kdo je lahko tutor in način izvajanja. |
| Previla vedenja in medsebojno spoštovanje za tutorje in prejemnike pomoči. | Pregled pravil vedenja za obojestransko zadovoljstvo. |
| Ugotovitev močnih področij prejemnikov. | Mentor in tutor skozi učni proces ugotovita prejemnikova področja, kjer je uspešen. |
| Komunikacija v materinem jeziku ob učenju jezika okolja. | Prejemnik ohranja svoj jezik in se tako lažje uči novega. |
| Učenje snovi za posamezna področja. | V primeru, da učenec že komunicira v slovenščini. |
| Domače naloge. | Pomoč pri pisanju domačih nalog. |
| Poudarek na aktivnem učenju jezika okolja. | Učenje jezika z branjem knjig, slovarji, slikanicami, preko spleta, pripomočkov za učenje jezika |
| Slovenščine se otroci učijo tudi preko učenja z delom skozi izkušnje v okolju (v mestu, v trgovini z oblačili, hrano, na pošti, v kinu, na v mestni knjižnici …) | Druženje učencev izven šole. |
| Predlogi za predstavitev na oddelčni skupnosti. | Predstavitev države, kulture in jezika od koder prihaja učenec. |
| Krepitev pozitivne samopodobe in zaupanja. | Medsebojni razgovori o različnih temah, pripoveduje učenec, tutor ga usmerja. |
| Zavedanje enakosti z drugimi. | Skozi razgovor in sprejemanje različnosti. |
| Srečanja z učiteljem mentorjem. | Izmenjava izkušenj, pohvale, težave, motivacija… |
| Vodenje dnevnika pomoči. | Zapisovanje aktivnosti, napredka, težav… |
| Sodelovanje lokalnega okolja za lažje vključevanje v okolje. | Obisk mestne knjižnice, medgeneracijskega centri, društva priseljencev… |
| Obiski srednješolskih tutorjev. | Izmenjava izkušenj. |
| Povezovanje z družinami učencev priseljencev. | Vzpodbujanje sodelovanja med učenci družinami učencev priseljencev in drugih otrok šole. |
| Učitelj mentor, učitelj zaupnik. | Otroku je v oporo pri vključevanju, je vez med otrokom in ostalimi učitelji v šoli in društvi in lokalnim okoljem. |
| Prijateljstvo nas druži. | Različne aktivnosti kulturne, ustvarjalne v katere se lahko vključijo tudi učenci priseljenci. |
| Medgeneracijsko druženje. | Druženje s srednješolci ali starejšimi. |
| Otroci se predstavijo. | Organizacija prireditve, kjer se otroci predstavijo v materinih jezikih. |
| Evalvacija za učenca priseljenca. | Naredita ga tutor in mentor. |
| Zadovoljstvo prejemnikov pomoči. | Vsak prejemnik zabeleži ali pove svoje vtise in izkušnje pri tutorstvu skozi leto. |
Letos smo se Tednu pisanja z roko, ki je potekal med 17. in 21. januarjem 2022, pridružili tudi učitelji in učenci razredne stopnje. Pri projektu je sodelovalo 6 oddelkov. V tem tednu smo v razredih izvajali različne aktivnosti povezane s pisanjem z roko. V prvih razredih so se učiteljice z učenci predvsem pogovarjale o načinih pisanja besedil, o različnih pisavah, o pomenu pisanja z roko ipd. Ker učenci v tem času spoznavajo le glasove, črke pa pridejo na vrsto kasneje, so učenci pisali različne vzorce, saj so s tem spodbujali tudi razvoj fine motorike.
V projekt smo vključili tudi šolsko knjižnico, kjer nam je knjižničarka poiskala veliko knjig z različnimi pisavami, kar je učence 2. razredov zelo navdušilo. Učenci 3. in 4. razredov so zapisali svoja razmišljanja o tem, zakaj je dobro pisati z roko. Vse zapise smo razstavili v avli šole, da so si jih lahko prebrali tudi drugi učenci in zaposleni na šoli. Odzivi so bili pozitivni, saj so bila razmišljanja zelo domiselna.
S tem projektom smo na naši šoli želeli predvsem krepiti pozitiven odnos do pisanja, saj od učencev pogosto slišimo, da se jim ne ljubi pisati, da jih boli roka od pisanja ipd. Velikokrat pisanje zamenja tipkanje po računalniku, kar pa ni prav, saj pisanje z roko pomaga tudi pri razvoju motoričnih spretnosti in zagotavlja kompleksnejše delovanje možganov. Skozi projekt smo učence opominjali tudi to, da je vsaka pisava neprimerljiva z drugo, je edinstvena in jo moramo prav zato čuvati in ohranjati.
Nekaj fotografij projekta si lahko ogledate v spodnji galeriji.
Koordinatorica projekta Anja Lukančič
Mednarodni dan strpnostipoteka vsako leto 16. novembra. V tem tednu z učenci še posebej spregovorimo o pomenu strpnosti, spodbujamo prijateljstvo med otroki, spodbujamo medsebojno spoštovanje, razumevanje, sprejemanje ter sodelovanje. Tem ciljem pa sledimo skozi celo šolsko leto.
V letošnjem letu so v projektu sodelovale učiteljice z našimi najmlajšimi učenci, učenci 1. razreda in oddelek podaljšanega bivanja 3. razreda.
Po izvedeni delavnici so učenci ustvarjali likovne izdelke na letošnjo temo projekta: Z drugimi ravnaj tako, kot si želiš, da bi drugi ravnali s tabo.
Vabimo vas, da si ogledate kako so strpnost in prijateljstvo likovno izrazili naši najmlajši nadobudneži.
Z nastalimi likovnimi izdelki bomo sodelovali tudi na natečaju in skupni nacionalni razstavi, ki je v preteklih letih potekala v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije, v lanskem letu pa v prostorih Hiše Evropske unije v Ljubljani.
Lidija Hožić
Projekt je del širšega programa Šola sobivanja, ki združuje projekte z različnih področij trajnostnega razvoja, projekt pa podpirata tudi družba BTC, kot glavni partner in Zavarovalnica Triglav. Namen projekta je učence spodbujati k pozitivnemu razmišljanju o prijateljstvu in razvijanju dobrih odnosov z vrstniki. Sobivanje – Društvo za trajnostni razvoj je bilo ustanovljeno z namenom izvajanja splošno koristnih projektov in izobraževanja na področju trajnostnega razvoja. Društvo izvaja projekte na vseh področjih trajnostnega razvoja: okoljskem, socialnem, gospodarskem in kulturnem.
K projektu smo prvič pristopili v šolskem letu 2021/2022.
V okviru projekta smo brali zgodbe in pravljice o prijateljstvu, prijateljstvo smo iskali v pesmih, prijateljem smo namenili prijazne besede in pohvale. Z različnimi aktivnostmi smo se učili, kako pomembno je, da prijateljstva negujemo in na kakšen način lahko postanemo še boljši prijatelji. Učenci so svoja razmišljanja o prijateljstvu prelili na papir in ustvarili čudovite in kreativne izdelke. V galeriji si lahko ogledate nekaj lanskoletnih izdelkov. V šolski knjižnici pa lahko poiščete tudi knjigo o prijateljstvu, v kateri so zbrani lanskoletni izdelki iz vseh sodelujočih šol.
Z vključitvijo v projekte bomo učencem tudi v tem šolskem letu skušali približati trajnostno tematiko, ki je eden temeljev prihodnje družbe. Koordinatorica projekta, Lea Josipovič
Tudi letos smo se pridružili projektu Spodbujamo prijateljstvo. Projekt je del širšega programa Šola sobivanja, ki združuje projekte z različnih področij trajnostnega razvoja, projekt pa podpirata tudi družba BTC, kot glavni partner in Zavarovalnica Triglav. Namen projekta je učence spodbujati k pozitivnemu razmišljanju o prijateljstvu in razvijanju dobrih odnosov z vrstniki.
V okviru projekta smo brali zgodbe in pravljice o prijateljstvu, prijateljstvo smo iskali v pesmih, prijateljem smo namenili prijazne besede in pohvale. Z različnimi aktivnostmi smo se učili, kako pomembno je, da prijateljstva negujemo in na kakšen način lahko postanemo še boljši prijatelji. Učenci so svoja razmišljanja o prijateljstvu prelili na papir in ustvarili čudovite in kreativne izdelke. V galeriji si lahko ogledate nekaj lanskoletnih izdelkov. V šolski knjižnici pa lahko poiščete tudi knjigo o prijateljstvu, v kateri so zbrani lanskoletni izdelki iz vseh sodelujočih šol.
IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) infrastrukture v vzgoji in izobraževanju.
Cilj operacije je izboljšanje kompetenc in dosežkov mladih ter večja usposobljenost izobraževalcev prek večje uporabe sodobne IKT pri poučevanju in učenju. Vzgojno-izobraževalnim zavodom se sofinancira:
- izgradnja brezžičnih omrežij in
- nakup IKT opreme, razvija se e-storitve in e-vsebine.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
TEKSTSpoštovani,
pošiljamo vam vabilo na zaključno prireditev in odprtje razstave 15. Dadinega likovnega natečaja, ki je letos mlade likovne ustvarjalce povezal pod temo Morske globine.
Prireditev s podelitvijo nagrad bo v četrtek, 22. maja 2025, ob 18. uri na odru Osnovne šole Jakoba Aljaža v Kranju.
Ob tej priložnosti bomo razglasili in nagradili najuspešnejše ustvarjalce ter skupaj odprli razstavo likovnih del, ki so nastala v globinah ustvarjalnosti, barv in idej. Gre za dogodek, ki bo povezal mlade ustvarjalce širom domovine in tudi tujine, saj sodeluje 14 držav. Na natečaju je sodelovalo 609 likovnih del iz 125 šol (83 slovenskih in 42 tujih).